V našem Društvu VIZIJA se zavedamo pomena medsebojnega druženja, ki je priložnost za dobro počutje, razvedrilo in izmenjavo medsebojnih pogovorov v sproščenem vzdušju. Takšne trenutke si delimo na naših skupnih izletih, kjer lahko doživimo neponovljiv, izviren, unikaten in preprosto čudovit dan. Člani Upravnega odbora Društva VIZIJA znajo poiskati zanimive destinacije za naše izlete v Sloveniji, ki so prilagojeni članom društva, ki so gibalno ovirane osebe. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo se 3. junija odpravili na čudovit izlet na Severno Primorsko. Zjutraj smo se zbrali pred prostori našega društva in se z dvema kombijema odpeljali proti Primorski.
Na poti smo medsebojno sproščeno klepetali in na hitro prispeli do naše prve destinacije jezero Most na Soči, kjer nas je pričakala 30 m dolga ladjica Lucija. Ladjica je primerna tudi za tiste, ki jih je strah plovbe, saj se ta ne nagiba in na samem jezeru ni valov, ki bi povzročali neprijetno guganje med plovbo. Tudi naši člani, ki uporabljajo invalidske vozičke, so se lahko udobno namestili na krovu. Na samem krovu ladjice je prostor z mizicami in stoli, kjer smo lahko pojedli tudi malico in okrepčali s pijačo iz bifeja na ladjici. Tudi za sanitarne prostore je bilo lepo poskrbljeno, tako da smo se lahko udobno prepustili krožni vožnji po umirjenem smaragdno zelenem jezeru, ki je trajala uro in pol. Uživali smo v nedotaknjeni naravi in jo z zanosom občudovali. Med samo plovbo je kapitan ladje poskrbel za naše dobro počutje in nas zabaval z raznimi anekdotami in samo zgodovino tega kraja in jezera. Ladjico smo zapustili s prijetnimi občutki in nepozabnimi vtisi. Doživeli smo lepoto Soče, kot jo opisuje primorski pesnik Simon Gregorčič v pesmi Soči. Po vožnji z ladjico smo se po asfaltni poti odpeljali do zaselka Tolminski Kot na razgledno točko, ki leži 755 m visoko nad Mostom na Soči. S pomočjo spremljevalcev so se lahko tudi naši člani društva, ki so uporabniki invalidskih vozičkov, povzpeli na vrh razgledne točke. Na vrhu hriba se razteza prekrasen pogled na okoliško hribovje. Pri opazovalni gorovja smo si pomagali s tablo, ki je nameščena v takšni višini, da jo lahko uporabljajo tudi uporabniki invalidskih vozičkov. Pogled sega na Kaninsko in Krnsko pogorje, del Tolminske kotline, greben Tolminsko-Bohinjskih gora, Cerkljansko hribovje in Šentviško planoto, ker je bilo vreme lepo, pa nam je pogled segal tudi na Dolomite. V bližini razgledne točke Lom pa se na samem nahaja turistična kmetija Široko, ki nas je po ogledu pogostila s kosilom iz lokalnih kmečkih dobrot, ki jih štiričlanska družina sama prideluje na samooskrbni kmetiji.
V poznih popoldanskih urah smo se ob povratku peljali še skozi zaselke v Goriških brdih, kjer je potekal festival briških češenj. Obiskali smo stojnice z lokalnimi izdelki in dobrotami iz češenj ter doživeli poseben utrip zorjenega briškega kraljevega sadeža, kot ga ponuja lokalno Turistično društvo Goriška Brda.
Polni nepozabnih vtisov in doživetji, katerih se bomo še dolgo spominjali, smo se vrnili domov z željo, da se zopet sproščeno podružimo še na kakšnem izletu.
Članica Društva VIZIJA, Tatjana Kovačevič